Program:



C. M. von Weber, Čarostrelec, uvertura



P. I. Čajkovski, Koncert za violino in orkester v D-duru, op. 35



W. A. Mozart, Simfonija št. 41 v C-duru, K. 551, »Jupiter«

Opera Čarostrelec (nastajala je v letih 1819/20) je nemška po vsebini in glasbenem izrazu. Uverturo k operi Čarostrelec je Weber napisal (takrat je bilo to v navadi), ko je končal vsa tri dejanja opere. V tej »študiji nasprotij« (luč – tema, naravno – nadnaravno, počasi – hitro, dur – mol ...) je skladatelj izjemno uspešno združil vse najpomembnejše teme opere.







Danes je odveč vsak komentar na račun uničujoče in strupene kritike Eduarda Hanslicka po krstni izvedbi Koncerta za violino in orkester P. I. Čajkovskega (decembra 1881 na Dunaju). Čajkovski mu tega nikoli ni mogel odpustiti, ta prelepi koncert pa je kljub kritiki eno izmed najbolj bleščečih in najbolj priljubljenih del violinske koncertne literature.







Mozart je prvo simfonijo napisal, ko je bil kot čudežni otrok v Londonu, svojo poslednjo, Simfonijo št. 41, imenovano »Jupiter«, pa ko je bil bolan in izčrpan 32-letnik na Dunaju. Vzdevek simfoniji je (že kmalu po skladateljevi smrti) dal londonski violinist in impresarij (tudi Haydnov mecen) J. P. Salomon. Z njim je odlično zadel duha, ki odseva iz celotnega dela – uresničitve najvišjega ideala klasične simfonije.